Razuzdanost in prostaškost?

Ta pojma gotovo povzročita odziv tvojega telesa in misli. Ali sta razuzdanost in prostaškost dobra ali slaba? Morda so se ti takoj pokazale različne podobe ali slike. So na podobah prisotne osebe? Koliko so stare? Moški ali ženske?

RAZUZDANKA – ČRNA ALI BELA?

Ni svobode, če ni razuzdanosti. Ni notranjega izraza, če ne more ven. Ne more steči, občutiti vetra v svojih laseh, sveta ki prihaja naproti, če ima na sebi uzdo. Kaj bi reklo telo, če bi snel/a uzdo? Ali lahko občutiš kako se počuti telo brez uzde?

Jaz postanem divja kobila Askia. Čutim veter v laseh, svobodo telesa, ki se lahko giblje tja, kamor želi in tako hitro kot želi. Čutim tla pod nogami, gotovost, ki mi jo daje zemlja, spodbudo, moč, silovitost, ter širino, prostranost in smer neba. Strast in ljubezen do življenja samega.

Razuzdanka želi živeti svoje življenje. Zbuja se z nasmehom, z nežno roko se dotika svojega telesa, otrok, živali, narave, zemlje. Skrbi, da v sebi ostaja živa tako, da dopusti, da se je življenje DOTIKA (otroške oči, sončni vzhod, speča drevesa, možev pogled,… ); da jo življenje POLNI (pleše, poje, se igra,ustvarja, …); da dopusti, da življenje TEČE PO NJEJ v svet; da dopusti, da jo življenje UPORABI in jo zvečer utrujeno, a izpolnjeno položi k počitku. Vse kar razuzdanka naredi je, da se zjutraj ponovno PREBUDI V ŽIVLJENJE.

Ko sname uzde prevzame védenje, da je nihče ne bo peljal h koritu, da jo bo nahranil in napojil, nihče je ne bo posladkal, nihče je ne bo pokrtačil, nihče je ne bo peljal v manežo ali na travnik, da se giblje,… nikogar več ni, ki bi bolje vedel kot ona sama kaj, kdaj in na kakšen način poskrbeti, da je v toku življenja.

Ne uzda, notranji kompas je tisto kar iščemo. Čas je, da začutimo sebe, v vsej silni moči, v tisti prvinskosti, ki teče po naših žilah, da začutimo stik s svojim izvorom. Kompas je stik z izvorom. Stik z izvorom nas odpre za svet, nam da občutljivost in senzitivnost, da ne poteptamo in uničimo življenja okrog sebe. Življenje, ki ga prepoznavamo znotraj sebe, začnemo prepoznavati in spoštovati tudi v tistem, kar nam prihaja naproti.

Razuzdanost ni vulgarnost. Raz-UZDA-nost je osvoboditev od zunanjega vodstva in usmerjanja ter zaupanje notranjemu vodstvu.