Imaš užitke ali uživaš?

Moj užitek je, da občutim jesenske sončne žarke na koži in uživam, ko občutim kako prodira toplota v moje premraženo telo. V užitek mi je, ko jem sladko grozdje, zadnje jagode in maline… kaki še prihaja ;-).  Uživam v okusu in sladkosti zrelega sadja.

Ta dokončnost poletja, ta bližina smrti, ko vem, da prihajajo meseci hladu, mraza in vlage, me odpira občutenju. Ko si dovolim občutiti, čutim užitek. Ko moje telo užije toploto, sladkobo, vonjave … globoko v notranjost …  prinese s tem občutek hvaležnosti, povezanosti s svetom okrog mene in radost bivanja. Takrat sem resnično užila … sonce, … sadež, … življenje.

Užiti – stopiti v življenje.

Živeti.

Biti.

Občutiti življenje z vsemi svojimi čutili in občuti izpolnjenost, pomirjenost. Biti v stiku z svojim jedrom, središčem, bistvom.

A pogosto imamo veliko »malih užitkov«. Mali užitki kot je: čokolada, kava, hladno pivo, nedeljsko poležavanje, … Če ne moremo do »malega užitka« se pogosto počutimo slabo, neizpolnjeno, nekaj nam manjka. Kot bi nam bila vzeta pot do uživanja. Vendar to ni res!!!

Naša telesa nosijo v sebi slutnjo užitka. Slutnjo, kako se občutiti izpolnjenost, umirjenost, ljubezen. Ker če tega ne bi vedelo, ne bi ves čas hlepelo po nečem, kar ne pozna.

Naša telesa nosijo prirojeno modrost in resnico v svojih globinah, na celični ravni. Do modrosti in resnice lahko dostopamo in ustvarimo odnos, a kar je najpomembnejše, da pozorno prisluhnemo.