Terapija za terapevte

»Življenje vodi razmišljujočega človeka po poti z mnogimi ovinki. Enkrat naletimo na ovire, drugič spet je pot ravna… Toda kadar sta dva človeka v najskritejših kotičkih svojega srca eno, lahko razbijeta celo trdno železo ali bron. In kadar se dva človeka razumeta v najskrivnejših kotičkih svojega srca, so njune besede opojne in močne kot vonj orhidej.
(Konfucij)

Pri svojem delu sem že velikokrat občutila vrednost zaupnega odnosa in neverjetne učinke, ki jih imata pristno sočutje in srečanje, ko se dva človeka razumeta. O tem, kakšno moč lahko ima varno podeljevanje svojega sveta drug z drugim, slikovito opišejo tudi začetne misli. Odnosi so skrivnost, globlje ko gremo v njih, močneje se lahko povežemo ter smo v njih pristni in prisotni. Čeprav večina dogajanja ostaja zunaj našega zavedanja in so procesi počasni, tako da pridemo do uvidov z zamikom, pa je namreč (terapevtski) odnos tisti, ki zdravi.
Odnos je ob znanju in človeških izkušnjah najmočnejše orodje pri spremljanju in podpori ljudi na poti do sprememb. V teh čustveno, miselno in telesno intenzivnih vzajemnih procesih tudi terapevti sami doživljamo vzpone in padce. Ob tem spoznavamo sebe, svoje resnice in vrednote. V osebnem in poklicnem življenju smo namreč tudi mi samo ljudje – v odnosih in iz odnosov – zaradi katerih smo to, kar smo. Če se želimo z ljudmi spoštljivo sreč(ev)ati kot človek s sočlovekom, moramo biti odprti za spoznavanje svoje lastne resnice in ranljivosti (v odnosih). Da nam klienti lahko zaupajo svojo notranjo stisko in da jim lahko resnično nudimo varno okolje za raziskovanje sebe, moramo tudi sami imeti/izkusiti en odnos varnosti zanjo. Čustveni procesi (medosebna regulacija čutenj) namreč vzajemno potujejo v odnosih in iz njih nismo izvzeti ne glede na leta dela, znanja, izkušenj ali položaja.
Kadar se zgodi, da pridete v življenju do ovinka, kjer čutite, da ste bolj ranljivi (ko supervizija ne zadošča za razmejitve svojih procesov od klientovih) ali ko ste v svojem osebnem življenju postavljeni pred večje izzive, pa ne veste, kako naprej, se lahko obrnete na nas. Lahko vam zagotovimo zaupnost in anonimnost ne glede na obliko in trajanje pomoči; ob hkratnem zavedanju, da smo v življenju vsi le popotniki na poti do sebe, a kjer vsak trud za srečanje s samim seboj (ob drugem) pomeni priložnost za vzajemno rast.

…In vem, da je pred mano pot in to, da slast je v tem, da grem…
(T. Pavček)