Užitek je globina stika

Nedelja je. Zgodaj sem se zbudila. Bila je še tema. Ves čas sem mislila na veverico. Ne na tisto, ki je lani v Tahoe Lake ugriznila Zalo v prst, … Niti na veverico, ki je obrala vse naše leske. Mislila sem na veverico, ki vonja cvet ( avtorja Dick van Duijn-a).

Ko sem v petek objavila prispevek Imaš užitke ali uživaš?, sem zasledila te fotografije o veverici … o užitku, ki je globina stika …  Tistega stika, o katerem sem ravno pisala.

Radovednost nas ohranja budne, svet nas zanima. Zanimajo nas živali, rastline, oblaki, zvezde, ljudje, … Radovednost nas približa … da smo tam, da opazujemo, da ostajamo odprti in se le čudimo … In kadar se čudimo, dopuščamo, da se zgodi čudež …

Ko smo odprti, ko se čudimo, … se meje med nami in tistim kar opazujemo zabrišejo … V naše telo začne vstopati svet, ki je zunaj nas. Lepota rumenega cveta, vonj, … Meje se zabrišejo in tisto, kar je zunaj nas, doživljamo »v sebi«.

Jaz imam občutek, kot da ne vdahnem le vonj, temveč tudi lepoto cveta, lepoto gora, belih oblakov, zvezd, živali,… oseb s katerimi delam.  

Vodenje terapevtskega procesa ali fokusing srečanj zame pomeni, da vse svoje misli pustim zunaj. Ne razmišljam o tem, kaj je bilo, kam moram potem, kam bom šla na dopust,… Nič. Samo tam sem. Na razpolago. Moja prisotnost je namenjena osebi ali paru, s katerimi sem. Posebej pri fokusing srečanjih, ko spremljam notranji proces osebe, ki navadno miži, se mi dogaja, da občutim in vidim te ljudi kot izredno lepe. In nič nisem naredila za to drugega, kot da sem ostala radovedna, opazovala, ostala odprta, se čudila, …

In po koncu fokusing srečanj se vedno zgodi čudež …. ko se v prostoru začuti globoka Prisotnost.

Categories: Fokusing